Ukrepi na področju kreditov v času epidemije COVID-19 (FAQ)

1. Kateri zakoni so bili sprejeti za potrebe omilitev položaja kreditojemalcev v času epidemije?

Za čas epidemije COVID-19 sta bila sprejeta dva zakona, ki urejata položaj kreditojemalcev t.j. Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK) in Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP).

2. Kateri ukrepi so bili sprejeti?

Zakona omogočata odlog plačila obveznosti iz kreditnih pogodb, sklenjenih pred razglasitvijo epidemije in kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene v času epidemije, za obdobje 12 mesecev in določata poroštvo države za plačilo odloženih mesečnih obrokov kreditov.

3. Kakšni so učinki odloga plačila obveznosti iz kreditnih pogodb?

Prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila, enako se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe. V obdobju odloga se na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe.

4. Kdo lahko ta ukrep uveljavlja?

– gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ki ima sedež v Republiki Sloveniji;

–  zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali samozaposlena oseba, ki ima sedež oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;

– nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;

 – fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

5. Kakšni so pogoji za uveljavitev ukrepa odloga plačila obveznosti iz kreditnih pogodb?

Da obveznosti iz kreditnih pogodb za katere se zahteva odlog, do razglasitve epidemije še niso zapadle v plačilo.

Vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe je potrebno na banko nasloviti najkasneje v 6 mesecih po preklicu epidemije virusa.

6. Kaj mora takšna vloga vsebovati?

Vsebina vloge se razlikuje glede na to, ali subjekt ki uveljavlja odlog, po Zakonu o gospodarskih družbah spada med velike, srednje, majhne družbe ali mikro družbe, zadruge, društvo, zavod, ustanovo, fizične osebe, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, nosilce kmetijskega gospodarstva, nosilce dopolnilne dejavnosti na kmetiji, samozaposlene osebe ali med fizične osebe.

1. Velika družba v vlogi:

• ugotovi in utemelji, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije virusa, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ker bi takšno poplačilo lahko povzročilo težave z likvidnostjo v tej meri, da bi bila ogrožena solventnost družbe ter
• predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije virusa, ki mora zajemati:
  • navedbo vzrokov in predložitev dokazov za bistveno zmanjšanje obsega dela in poslovanja kreditojemalca zaradi posledic epidemije virusa, zaradi česar je prišlo do težav z likvidnostjo, ki lahko povzroči njegovo insolventnost;
  • načrt poslovodstva kreditojemalca o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti,
• predloži izjavo, da ima na dan 31. 12. 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na dan vložitve vloge iz prejšnjega odstavka v situaciji, ko ji je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh;

2. Mikro, majhna ali srednje velika družba, ter zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba v vlogi:
   • ugotovi in utemelji, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije virusa, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko ter v ta namen
   • predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije virusa, ki mora zajemati:
     • navedbo vzrokov in predložitev dokazov, zaradi katerih ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko;
     • načrt poslovodstva kreditojemalca o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti,
   • predloži izjavo, da ima na dan 31. 12. 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na dan vložitve vloge iz prejšnjega odstavka v situaciji, ko mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh;

3. Fizična oseba (potrošnik) v vlogi:
   • ugotovi in utemelji, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ter
   • predloži opis dejstev in okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, ki so vplivale na njen finančni položaj.

Izjemoma pa v vlogi ni potrebno priložiti opisa poslovnega položaja in podati utemeljitve kreditojemalcu , ki opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije virusa začasno prepove. V tem primeru kreditojemalec v vlogi navede le vladni oziroma občinski odlok, ki vpliva na opravljanje njegove dejavnosti.

7. Kakšne obveznosti ima kreditojemalec v primeru odloga plačila obveznosti iz kreditnih pogodb?

Kreditojemalec in banka o odlogu plačila skleneta aneks h kreditni pogodbi, ki upošteva prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga, da se končni datum zapadlosti kreditne pogodbe  podaljša za čas trajanja odloga plačila, da se enako podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe ter da po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe in da se v obdobju odloga na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe.

Za kreditojemalca, ki je gospodarska družba in mu je banka odobrila odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe velja prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva in zaposlenim ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov. Banka opozorilo o prepovedi izplačil vključi v aneks h kreditni pogodbi.

Če ima kreditojemalec status velike, srednje, mikro in majhne družbe, zadruge, društva, zavoda, ustanove, fizične osebe, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, nosilca kmetijskega gospodarstva, nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samozaposlene osebe mora enkrat mesečno  banki poročati o izvajanju načrta o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti in drugih spremembah njegovega poslovnega položaja.

8. Kdaj lahko banka prekine ali skrajša obdobje odloga plačila?

– kreditojemalec, ki ima dolžnost mesečnega poročanja redno ne poroča;

– če na podlagi poročanja kreditojemalca in drugih podatkov o kreditojemalcu, s katerimi razpolaga banka, oceni, da je prekinitev ali skrajšanje obdobja odloga plačila upravičeno;

– če ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke.

– če banka pri kreditojemalcu, ki je fizična oseba ugotovi, da je kreditojemalec v    vlogi navajal lažne  podatke.

9. V kakšni višini država kot porok odgovarja za plačilo odloženih mesečnih obrokov kreditov?
   • 25 % zneska dvanajstih odloženih obrokov kreditov, ki bi zapadli v obdobju za katerega je bil dogovorjen odlog;
   • 50 % zneska dvanajstih odloženih obrokov kreditov, ki bi zapadli v obdobju, za katerega je bil dogovorjen odlog v primeru kreditojemalcev, ki opravljajo dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije virusa začasno prepove, in v primeru kreditojemalcev, ki so fizične osebe.

10. Kaj se zgodi, če po prenehanju odloga, kreditojemalec ne nadaljuje s plačevanjem odloženih mesečnih obrokov kredita, ki zapadejo v plačilo ?

Banka mora najkasneje v 6 mesecih po izteku obdobja odloga plačila, podati pisno oz. elektronsko zahtevo za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije.

11. Kaj je naslednji korak države v primeru unovčenja poroštva s strani banke?

Država sproži postopek za izterjavo denarnega zneska v višini katerega je bilo unovčeno poroštvo s strani banke. Izterjava se izvaja preko banke, ki je prejela poroštvo za unovčeno terjatev ali pa neposredno od kreditojemalca.