Napotitev na čakanje na delo

Napotitev na čakanje na delo je urejena v 138. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Zakona določa, da se tega pravnega inštituta lahko posluži delodajalec izjemoma, če začasno, vendar najdlje za čas 6 mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more zagotavljati dela delavcem.  V takšnih primerih delodajalec z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma.

Gre za enostransko ravnanje delodajalca, na katerega delavec nima vpliva, temveč mora napotitev delodajalca spoštovati.

Pisna napotitev se lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

Kadar delodajalec začasno ne more zagotavljati dela delavcu, ima delavec v primeru čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 % svoje osnovne plače, ki se izračuna po pravilu iz 7. odstavka 137. člena ZDR-1. Hkrati ima delavec tudi dolžnost, da se nemudoma odzove na poziv delodajalca, če ga ta ponovno potrebuje na delovnem mestu, na način in pod pogoji, kot izhaja iz pisne napotitve.

Po novem pa bo pravni inštitut napotitve na čakanje na delo v nekem smislu urejal tudi novi interventni zakon.

Za napotitev na čakanje na delo ni potrebna pogodba, ampak zadošča enostranska odločitev delodajalca. Delavec mora odločitev sprejeti in jo spoštovati. V času veljavnosti tega ukrepa znaša plača delavca nato le 80 % osnove, hkrati pa delodajalec ni dolžan plačati delavcu potnih stroškov in prehrane. Načeloma lahko delodajalec delavca kadarkoli pozove nazaj na delo. Ukrep ne sme trajati več kot 6 mesecev.

Če bo delodajalec napotil delavce na čakanje, mora državno pomoč uveljaviti v 8 dneh po napotitvi na čakanje

Za uveljavitev državne pomoči po interventnih zakonih bo potrebno izpolnjevati vrsto pogojev, zato je na mestu opozorilo po previdnosti!